Kaj so moralne avtorske pravice in katere poznamo?

Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.[1] Teh pravic avtor ne more prenesti na drugo osebo.[2] Poznamo več moralnih avtorskih pravic, med katerimi so:

• Pravica prve objave[3] - avtor ima pravico, da se sam odloči, kdaj in kako bo njegovo delo objavljeno.
• Pravica priznanja avtorstva[4] - avtor se lahko odloči, ali naj bo njegovo avtorstvo navedeno in pod kakšno oznako (ali bo podpisan z imenom, priimkom, psevdonimom, vzdevkom ipd.).
• Pravica spoštovanja dela[5] - avtorskega dela se ne sme spremeniti, popačiti ali kako drugače poseči vanj, če bi to okrnilo njegovo osebnost. Primer: narisani brki na avtorsko varovani fotografiji portreta.
• Pravica skesanja[6] - prenos materialnih avtorskih pravic lahko avtor prekliče, če ima za to resne moralne razloge. Pri tem mora imetniku prenesenih materialnih pravic povrniti škodo. Kot resni moralni razlog se lahko šteje denimo, da je avtor ugotovil, da je v učbeniku, ki ga je napisal, nekaj napak, zato bi rad preprečil njegovo nadaljnjo distribucijo in reprodukcijo v izogib širjenju dezinformacij.[7] Pravica skesanja nima učinka na lastninsko pravico že prodanih del.[8] V praksi to pomeni, da avtor ne more zahtevati, da se knjiga, na kateri je uveljavljal pravico skesanja, vrne k avtorju, če je bila ta že prodana, podarjena itd.

[1] ZASP, Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22, 16. člen.

[2] Prav tam, 70. člen, 79. člen določa tudi ničnost pogodbenih določil, s katerimi se (med drugim) prenašajo moralne avtorske pravice.

[3] Prav tam, 17. člen.

[4] Prav tam, 18. člen.

[5] Prav tam, 19. člen.

[6] Prav tam, 20. člen.

[7] Repas v Repas, Ovčak Kos, Zirnstein, Pravo intelektualne lastnine, 2023, str. 531.

[8] Prav tam, str. 232.