Izjema za osirotela dela (50.a člen)
UKM
Zadnja posodobitev pred 9 meseci
Osirotelo delo je tisto, kateremu avtorja ni mogoče najti, kljub skrbnemu iskanju. Javne knjižnice, arhivi, muzeji, RTV-organizacije in druge izobraževalne ali kulturne ustanove lahko prosto digitalizirajo in javnosti omogočijo dostop do osirotelih del iz svojih zbirk, če to služi ohranjanju kulturne dediščine in izobraževanju.
Primer: Knjižnica želi digitalizirati in javno objaviti star časopis iz leta 1960, ki vsebuje članke neznanih avtorjev. Kljub skrbnemu iskanju, knjižnici ni uspelo najti podatkov o avtorjih, zato lahko časopis označi kot osirotelo delo in ga objavi v digitalni zbirki. Na ta način bo omogočila dostop raziskovalcem in širši javnosti. Knjižnica podatke osirotelega dela posreduje tudi ministrstvu, pristojnemu za kulturo, ki jih nato pošlje v spletno podatkovno zbirko Urada Evropske Unije za intelektualno lastnino.[1]
[1] Ana Fidler, Mojca Žuželj Ogrizek, Odprta znanost in avtorske pravice, Knjižnica: Revija Za področje Bibliotekarstva in Informacijske Znanosti, 68(2-3), 29-66, 2024.