Katere posebnosti veljajo za raziskovalce glede avtorske in sorodnih pravic?

Za raziskovalce veljata splošna izjema za znanstveno raziskovanje in izjema za besedilno in podatkovno rudarjenje.

1. SPLOŠNA IZJEMA ZA RAZISKOVALCE (57.c člen ZASP)

Za namene znanstvenega raziskovanja je prosto reproduciranje v obsegu do 15% objavljenega dela. Dovoljeno je tudi distribuiranje in priobčitev javnosti tistim osebam, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskavo ter osebam, katere pregledujejo kakovost znanstvenega dela (recenzenti). Za lastno znanstveno raziskovanje se lahko delo reproducira v obsegu 75%. Fotografije, ilustracije in kratki članki se lahko uporabijo v celoti. Obvezna je navedba vira in avtorstva.

Izjema je omejena na posamezno raziskavo, ki jo izvaja ena raziskovalna organizacija ali več raziskovalnih ustanov skupaj v okviru ene skupne znanstvene raziskave. To pomeni, da se reprodukcija dela, ki jo raziskovalec naredi v okviru te vsebinske omejitve pravic, lahko uporablja za namen posamezne raziskave, ni pa je dovoljeno uporabiti še za druge, dodatne namene. Ta vsebinska omejitev pravic se ne more razlagati tako, da bi se lahko na primer reproducirali katerikoli članki (tisti, ki niso neposredno povezani z določeno raziskavo posamezne raziskovalne skupine) in distribuirali ali priobčili javnosti, vsakomur, tudi tistemu, ki neposredno ne sodeluje pri posamezni raziskavi, saj bi bilo to v nasprotju z namenom dovoljene uporabe in v nasprotju s pogojem nekomercialne narave uporabe dela. Upoštevati je treba tudi, da je za kakršnokoli reproduciranje vedno potreben zakonit dostop do dela, na primer zakonit dostop do baze znanstvenih člankov[1].

PRIMERI:

a) Reproduciranje do 15% objavljenega dela

Raziskovalka Ana lahko zakonito kopira do 15% vsebine knjige (npr. do nekaj poglavij) in te odlomke uporabi v svoji raziskavi. To vključuje tudi digitalno kopiranje (npr. skeniranje, kopiranje besedila). Če je knjiga dolga 300 strani, lahko Ana kopira do 45 strani za namene svoje raziskave.

b) Distribuiranje in priobčitev javnosti osebam, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskavo

Raziskovalka Ana lahko deli te skopirane dele (do 15% knjige) s člani svoje raziskovalne skupine ali recenzenti, ki bodo ocenjevali njeno raziskovalno delo. To pomeni, da lahko Ana pošlje elektronske kopije odlomkov knjige svojim sodelavcem ali jih objavi na zaprtem intranetu raziskovalne ustanove, do katere imajo dostop le raziskovalci in recenzenti.

c) Reproduciranje do 75% za lastno znanstveno raziskovanje

Če Ana potrebuje večji obseg besedila, ki presega 15%, lahko za lastne raziskovalne namene reproducira do 75% vsebine knjige, vendar tega obsežnejšega kopiranja ne sme deliti z drugimi osebami ali objaviti, saj je dovoljeno le za njeno osebno znanstveno delo. Če bi želela kopirati več kot 75% knjige, bi morala pridobiti dovoljenje avtorja, založnika oz. drugega imetnika pravic.

d) Uporaba
fotografij in kratkih člankov v celoti

Če Ana v svoji raziskavi potrebuje fotografijo iz knjige ali kratek znanstveni članek (npr. članek, ki obsega 1-2 strani v znanstveni reviji), jih lahko zakonito uporabi v celoti. To vključuje kopiranje celotne fotografije ali celotnega kratkega članka in uporabo v njenem raziskovalnem delu. Uporaba fotografije v raziskavi je lahko zakonita že v okviru izjeme za citat.

2. IZJEMA ZA BESEDILNO IN PODATKOVNO RUDARJENJE ZA NAMENE ZNANSTVENEGA RAZISKOVANJA (57.b člen ZASP)

Besedilno in podatkovno rudarjenje je avtomatizirana analiza informacij v digitalni obliki, kot so besedila, zvočno in slikovno gradivo ali podatki.[2] Raziskovalne organizacije, javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, ustanove filmske ali avdio dediščine in javne RTV organizacije ter osebe, ki spadajo k raziskovalnim organizacijam in ustanovam za varstvo kulturne dediščine (npr. zaposleni v teh ustanovah, študenti ipd.) lahko za namen raziskovanja prosto reproducirajo dela, do katerih se zakonito dostopa, in izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih varstva, zavarovanih z avtorsko ali sorodnimi pravicami, do katerih imajo zakonit dostop. To vključuje tudi digitalizacijo analognih vsebin in oddaljen dostop do takšnih vsebin, kadar je to potrebno za namene besedilnega in podatkovnega rudarjenja.

Za raziskovalno organizacijo po tej izjemi se štejejo univerze, vključno s svojimi knjižnicami, raziskovalne organizacije, javne raziskovalne organizacije in druge pravne osebe, ki po predpisih, ki urejajo znanstveno, raziskovalno ali izobraževalno dejavnost, kot glavni cilj izvajajo znanstvene raziskave ali izobraževalne dejavnosti, ki vključujejo tudi izvajanje znanstvenih raziskav, na nepridobitni osnovi ali s ponovnim vlaganjem vsega dobička v svoje znanstvene raziskave.

Primerki del, ki so bili narejeni na podlagi vsebinske omejitve iz 57.b člena, se morajo hraniti v varnem okolju in se lahko hranijo in zadržijo toliko časa, dokler je to potrebno za namene preverjanja rezultatov raziskave, za katero je bilo besedilno in podatkovno rudarjenje izvedeno. Po koncu namena, za katerega so bili primerki del shranjeni, se ti izbrišejo oziroma uničijo in se ne smejo uporabiti za neko drugo raziskavo. Varno okolje je tisto okolje, v katerem se preprečuje neupravičenim osebam dostop in uporabo teh primerkov del, tako da se primerki del hranijo na primer na nosilcu podatkov, ki je zaščiten z gesli oziroma fizično v zaklenjenem prostoru.[3]

Na osnovi te izjeme je raziskovalnim organizacijam dovoljeno tudi deljenje in dajanje na voljo javnosti izsledkov besedilnega in podatkovnega rudarjenja, če je obseg besedilnega in podatkovnega rudarjenja omejen glede na namen, ki ga je potrebno doseči, če je v skladu z dobrimi običaji, če ne nasprotuje običajni uporabi dela in če ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja

PRIMER: Raziskovalci preučujejo članke o obvladovanju podnebnih sprememb in želijo izločiti ključne informacije, kot so najpogosteje omenjeni pojmi, glavne teme, metodologije itd. To naredijo s pomočjo računalniškega programa. Ker imajo raziskovalci del člankov v tiskani obliki, jih lahko za namen raziskovanja in besedilnega in podatkovnega rudarjenja digitalizirajo, da lahko potem na teh primerkih izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje.

3. PRAVICA DO SEKUNDARNEGA PUBLICIRANJA

Pravica do sekundarnega publiciranja je bila uvedena z novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C Uradni list RS, št. 186/21, 40/23 in 102/24). V primeru, da so bili rezultati raziskav, sofinancirani z javnimi viri najmanj v višini 50%, raziskovalec, kljub morebitnem prenosu materialnih pravic, obdrži pravico do objave rezultatov raziskav v javnem repozitoriju z odprtim dostopom. 

PRIMER: Raziskovalec in založnik se dogovorita, da so na založnika izključno prenesene nekatere materialne pravice avtorja, med njimi tudi pravica do priobčitve javnosti. Kljub dogovoru z založnikom, bo raziskovalec še zmeraj lahko delil raziskavo, ki je bila predmet dogovora z založnikom, v javnem repozitoriju. 

[1] Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera d.o.o., 2022, 8.člen.

[2] Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (Besedilo velja za EGP.), UL L 130, 17.5.2019, str. 92–125.

[3] ZASP, 57.b člen in Obrazložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I), Lexpera d.o.o., 2022. 8.člen